14. 04. 2019 Zaključek misijona
Na cvetno nedeljo smo tudi v župniji Spodnja Idrija zaključili dekanijski misijon Pričeval ljubezen bom. Za blagoslov zelenja smo se tokrat zbrali “na placu”, kjer je župnik Miro blagoslovil butare in oljčne vejice. Kot že več let, je bila tudi letos največja butara s Pustote. Po blagoslovu, smo v veliki procesiji odšli k sveti maši, ki sta jo darovala župnik Miro Marinič in Gabrijel Kavčič.
Popoldne pa je bila še velikonočna spoved, ki se jo je udeležilo veliko ljudi.
To pa so že vidni prvi sadovi misijona Pričeval ljubezen bom.
Martina Lapanja
ZAHVALA:
Danes smo s procesijo v spomin na Jezusov slovesen vhod v Jeruzalem in sveto daritvijo izrekli našo skupno zahvalo Gospodu za njegove milosti, ki nam jih je delil v času župnijskega misijona. V imenu ŽPS izrekam zahvalo vsem tistim, ki so z različnimi talenti zavzeto vstopili v misijonsko dogajanje, darovali svoje žrtve z namenom, da bi položena semena obrodila bogate sadove. Hvala tudi vsem drugim, ki ste sklepali roke k molitvi, prihajali k svetim mašam, poslušali in slišali pričevanja misijonarjev ter opravili zakrament svete spovedi. In ne nazadnje tudi prisrčna hvala našemu župniku, ki je vložil veliko truda v pripravo programov, prizadevanju najti najboljše misijonarje in je aktivno sodeloval skozi celotni misijon. Spoštovani gospod Miro, Bog vas živi!
Bojana Kogovšek
13. 04. 2019 Zajtrk za ženske in večerna sv. maša
V Spodnji Idriji se nas je ob 9-ih v župnijski dvorani zbralo preko štirideset žena in prisluhnilo Saši Štern iz društva Družina in življenje. Na svojo 28 obletnico poroke je z nami razmišljala Kako biti žena in delila svoje zgodbe. Skupaj smo ugotovile, da takšna srečanja lahko zelo pripomorejo k lepšim zakonskim odnosom. Ljubezen je odnos brezpogojnega sprejemanja in najboljša vzgoja je dober zgled.
Zvečer ob 19-ih so somaševali trije duhovniki; poleg domačega župnika Mira Mariniča in Gabrijela Kavčiča je sveto mašo daroval Tomaž Kete, ki je v pridigi izhajal iz Božje Besede, ko so se farizeji spraševali, ali bo Jezus prišel na praznovanje, (da bi ga lahko prijeli). Kaj pa na tvoje praznovanje? Bo prišel? Povabi ga, ker Velika noč je takrat, ko On stopi v naše življenje. In takrat pričujemo Ljubezen.
Jelka Hladnik
12. 04. 2019 Moški večer
Večer se je začel z križevim potom, pri katerem so sodelovali zakonci ter s sveto daritvijo, ki jo je daroval Tomaž Kete. Da je ta večer namenjen moškemu spolu je že med mašo nakazal duhovnik, ki je v pridigi osvetlil vlogo treh trdnih, močnih in idealom zvestih mož iz Božje besede.
Po maši pa je bilo v župnijski dvorani srečanje za moške, z naslovom Mož in oče. Slavko Šturm iz društva Družina in življenje je kar iz svojih izkušenj opozarjal na skušnjave in stranpoti, ki se lahko prikradejo v zakonski in družinski odnos. Poudaril je kako pomembno je premagati sebičnost in se truditi za skupno dobro v zakonu in družini.
Jože Tušar
07. 04. 2019 Nedeljska sveta maša
5.postna ali tiha nedelja – ob 10.30 sv.maša, ki jo je daroval p. Lojze Markelj v somaševanju z našim župnikom Mirom in Primožem Erjavcem. P. Lojze Markelj je v nagovoru o veri in spoštovanju božjih zapovedi potrkal na naša srca – kakšna je naša vera, spoštujemo nedeljo in smo pri sv. maši, ali živimo iz Evharistije. V zahvalo smo p. Lojzetu podarili idrijsko čipko in prfarski šajbeljček.
Valerija Krivec
06. 04. 2019 Dnevno dogajanje ter opis romanja s kolesom do Santiaga de Compostele
Sobotno jutro smo pričeli s sveto mašo ob osmi uri. Čudovit nagovor o naši nebeški materi Mariji: »Žena vere in zvestobe«. Priporočili smo ji naše družine. Zvečer predstavitev »Camina s kolesom« naših faranov.
»Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence,
se ne bojim hudega, ker si ti z menoj…
Psalm 23
Romarsko pot Camino smo vsi udeleženci poznali že dlje časa, vedeli smo tudi, da nas bo klicala toliko časa, dokler se ne bomo podali nanjo. Privlačnost te božje poti smo si vsi razlagali prav v luči Kristusovega sporočila: »Pojdite po vsem svetu, oznanjujte evangelij do zadnjih meja.«
Sv. Jakob starejši, Jezusov apostol, ki je prvi daroval svoje življenje z mučeniško smrtjo, je po izročilu pokopan v kraju Kompostela, ki je dobilo ime po sv. Jakobu.
Vse se je začelo na zahvalno nedeljo leta 2017. Med zakonskimi jubilanti sem prepoznala osebo, ki bi lahko sedla za volan kombija in nas popeljala na Camino. Imela je izkušnje, njeni nasveti bi bili več kot dobrodošli. Mažgon Mirko se je vabilu, da nas spremlja na poti, odzval. Izkazal se je kot odlična izbira in s hvaležnostjo v srcu smo mu sledili. Po njegovi privolitvi so se priprave lahko začele. Ekipa sedmih kolesarjev je bila hitro znana. Sestavljali smo jo: Miro (župnik v Spodnji Idriji ), Boštjan (župnik v Sočergi ), Blaž (škofov tajnik), Stanka, Slavica, Jože ter jaz, ki zapisujem tele besede.
10. junija 2018 smo napolnili kombi: zadaj s prtljago, na vrhu s kolesi in v notranjosti vse sedeže z nami kolesarji. Po priprošnji Jezusu za srečno pot, smo se odločili narediti vsaj enkrat nekaj, česar ne naredimo velikokrat.
Po dnevu vožnje smo se ustavili v Lurdu, mestu ob Španski meji, kjer se je leta 1858 deklici Bernardki prikazala Marija. V stranski kapeli so naši duhovniki darovali sveto mašo, kar se je ponavljalo vse dni našega kolesarjenja. To je bila res velika milost in hvaležni smo našim trem duhovnikom, ki so nam omogočili, da smo še bolj čutili prisotnost Boga v naših srcih. Pot s kombijem smo zaključili v mestu Sain Jean Pied de Port ob francosko-španski meji, kjer se je nato naslednji dan začela naša kolesarska romarska pot Camina Frances.
Prvi dan kolesarjenja čez 1057 m visok prelaz v Pirenejih ni bil vremensko preveč obetaven, saj so nas ves dan spremljale goste dežne kaplje, ob katerih smo se zavedli, da mogoče ne bo prav lahko.
Vendar smo zmogli. Blaž je prvi in vse naslednje dni skrbel, da smo imeli vsak večer posteljo v prenočišču za romarje, imenovan “albergo“. Prenočevali smo v manjših, pa tudi v večjih prenočiščih, ki so bili opremljeni s pogradi. Spati s tujimi ljudmi bi lahko bila tudi težava, a k sreči ne za nas. Ne spominjam se pritoževanja. Želeli smo biti potrpežljivi romarji, zato smo se vedno hitro vživeli v razmere, ki so nas pričakale.
Na poti romarje ves čas spremlja romarski potni list “Credential“, v katerega zbirajo žige (dobijo jih večinoma v albergih, ponekod tudi po cerkvah ali samostanih). Na podlagi zbranih žigov na koncu poti v Santiagu prejmejo “compostello“, potrdilo, da so prehodili ali prekolesarili romarsko pot.
Drugi dan in vseh naslednjih osem dni nam je bilo podarjeno lepo, sončno vreme. Kolesarili smo skozi pokrajine Navarra,La Rioja in Castilia Leon, zaključili pa v zeleni Galiciji. Vmes pa klanci, spusti in tudi neskončne ravnine. Pa vseeno je bilo pedala treba venomer vrteti, saj nas je spremljal tudi veter, ki je ponavadi pihal v napačno smer. Tudi sonce je vsak dan bolj pripekalo, zato so bili vzponi v mojih očeh kar težko breme za telo, misli pa so se prav v trpljenju še bolj povezale z ljudmi, ki so me z nevidnimi vezmi spremljali na tej poti.
Veličasten je bil vzpon na 1500 m visok prelaz Cruiz de Fero oz. ti. železni križ, najvišji točki naše poti. Tudi tokrat, kot še večkrat na poti, so bile solze moje spremljevalke. Nisem se jih sramovala, bile so solze sreče, pa tudi žalosti. Tudi vzpon na prelaz O Cebreiro ni bil od muh. Dolg je bil namreč 34 kilometrov in ker smo se z ostalimi nekje na sredi klanca po nesreči »razšli«, sem na vrh prvič in zadnjič prikolesarila prva. V Marijini cerkvici, kjer se je zgodil evharistični čudež, smo opravili sveto mašo, ki je bila posebno doživetje.
Pot nas je vodila skozi vsa glavna mesta pokrajin. Posebno sta ostali v spominu mesti Burgos s katedralo Device Marije in Leon z veličastno gotsko katedralo Santa Marija de la Regla. Lepota mest pa nikakor ni mogla zasenčiti lepote narave. Kilometri in kilometri rdečih makovih cvetov, polja posejana z žitom, naravni skalnjaki s cvetočim gorskim cvetjem, nepregledno število vetrnic, ki so nam igrale svojo melodijo. Pa rumene puščice, ki smo jih bili vedno veseli, kadar se je v srcih pojavil dvom o pravi poti. Prijetno je bilo tudi srečevati romarje, ki so hodili peš ali kolesarili na kolesu in vsakemu si namenil pozdrav “Buen Camino“ z željo za srečno pot. Tudi slovenski vzkliki so bili med njimi, ko so nas prepoznali po zastavicah na kolesih. Takrat je bil naš narodni ponos še večji.
Na tako dolgi in naporni poti je zelo pomembna tudi skrb za dobro fizično moč. Tako smo vsak poskrbeli za dober zajtrk in redno prehrano čez dan, zvečer pa smo se nato pošteno najedli po raznih restavracijah, kjer je bilo vedno na voljo tudi nekaj romarskih menijev. Za zajtrk in prehrano čez dan je vestno skrbel naš šofer kombija Mirko, ki je našo popotno torbo ves čas pridno polnil. Razvajal nas je z nam ljubo hrano in pijačo, ki jo je kupoval po potrebi in teh potreb se je vsak dan nabralo kar precej. Poleg tega je bila neprecenljiva tudi njegova psihična opora, saj nas je pogosto bodril in večkrat zamolčal kak hujši klanec. Boglonaj za takega prijatelja in sopotnika.
Po 900 kilometrih poti nas je romarska pot končno pripeljala na cilj. Vstop v katedralo v Santiagu je bil veličasten trenutek. Vse svoje prošnje smo položili na oltar, bili pri sveti maši, občudovali ogromno medeninasto kadilnico “botafumeiro“, šli do groba svetega Jakoba pod glavnim oltarjem, se povzpeli do njegovega kipa in ga objeli. Poskrbeli smo tudi za prejem uradnega potrdila “compostele“ o opravljeni poti.
Na tako dolgi poti, ki ji včasih ni videti konca, se soočiš sam s seboj in z različnimi značaji sotrpinov. Na koncu pa se vse naše osebne poti združijo v eno samo Pot, na kateri se spletejo vezi, ki jih ni moč pozabiti.
Naše življenje je en sam Camino, z vzponi in padci. Za vsakega romarja pa obstaja njegov lasten, enkraten Camino.
Bojana Kogovšek
05. 04. 2019 Celodnevna adoracija in obisk bolnih ter ostarelih
Ob osmih zjutraj vzpostavljeno Najsvetejše – celodnevno češčenje tiha adoracija. Naš gost pater Lojze Markelj nas je popeljal v razmišljanju o grehu: »Pojdi vase in razmišljaj o grehu«. Popeljal nas je skozi deset božjih zapovedi. Nato sta z našim župnikom Mirom obiskovala bolne in osamljene. Ob 17.00 sveta spoved, molitev rožnega venca. Letošnji birmanci so zaigrali križev pot. Sledila je sveta maša, ki jo je daroval pater Lojze Markelj ob somaševanju našega župnika Mira, kratek nagovor o grehu.
Majda Kenda
30. 03. 2019 Ulični misijon in večerna molitev s skupnostjo Emanuel
V soboto, 30. 3., smo se v Spodnji Idriji ob 9. uri, za župniščem zbrali mladi. V krogu smo zapeli himno lanskega oratorija in zmolili jutranjo molitev. Župnik Miro nas je vse skupaj spodbudil za evangelizacijo, za misijonarjenje po kraju, z bansi smo se dodobra prebudili in se pripravili na pot.
Animatorji, otroci in ostali prostovoljci smo v manjših skupinah hodili od vrat do vrat, ter razdajali šajblčke, pa tudi prijazne nasmehe in povabilo k večerni maši in molitvi. Nismo se ustavili le pri vernikih, ampak pri vseh v Sp. Idriji, Kanomlji in Krnicah.
Pri misijonarjenju se nam je pridružila tudi skupnost Emanuel, ki je zvečer pri sveti maši sodelovala s petjem ter vodila večerno molitev. Ob 19. uri smo se torej zbrali v cerkvi, kjer je sveto mašo daroval pater Luka Modic, v pridigi nas je nagovoril, naj se v tem postnem času z molitvijo zares poglobimo v Božjo skrivnost. Naj izkoristimo ta misijon, ta čast milosti za spreobrnenje, da se končno spremenimo in izkoristimo ta edinstven trenutek, ki ga še nikoli ni bilo in ga več ne bo.
Bogoslužju je sledila je še adoracija s pričevanji, kjer je mlado dekle iz skupnosti Emanuel z nami delilo svojo težko izkušnjo, in procesija ob prižganih šajblčkih in svečkah. Nazadnje smo se mladi zbrali še v župnijski dvorani, kjer smo prigriznili in se posladkali z domačimi dobrotami.
Tadej Peternelj
Povedali so nam:
- Simona Golja Kosmač | poslušaj
- Marko Borko (Emanuel) | poslušaj
- Nekdo od otrok iz Spodnje Idrije | poslušaj
09. 02. 2019 Dragocenost dobrega pogovora v zakonu
Pod tem naslovom smo se v soboto, 9.2.2019, zakonci iz idrijsko – cerkljanske dekanije zbrali na dekanijskem srečanju v župnijski dvorani v Spodnji Idriji. To srečanje spada v okvir priprav na misijon, ki bo potekal v naši dekaniji v letošnjem postnem času. Številni zakonci smo se zbrali na tem srečanju, tisti ki imajo za sabo že kar lepo »kilometrino« krščanskega zakona, pa do tistih, ki so na začetku spoznavanja vrednosti krščanskega zakona.
Izkušnjo svojega zakona sta z nami delila zakonca Gregor in Barbara Lotrič iz Novega Mesta. Poročena sta 19 let in imata 4 otroke. Barbara je po poklicu glasbenica, Gregor pa sociolog kulture. Pravita, da rada potujeta in imata rada morje.
Takoj na začetku sta nas potolažila s tem, da njun zakon ni idealen, da se v njunem zakonu dokaj pogosto iskri, vendar, da poskušata probleme in zagate reševati sproti. V svoji izkušnji sta govorila o odnosu, ki je rodoviten in omogoča njuno skupno rast. Na začetku sta predstavila nekaj dejstev o komunikaciji: zakaj je potrebna, kaj je dober pogovor, kako naj drug drugega poslušata, česa se je potrebno izogibati, kako vzdrževati dober pogovor. Posvetila sta se govorjenju in poslušanju, ki sta sestavna dela komunikacije. Vse to sta podprla z izkušnjami iz njunega zakona.
V drugem delu sta se dotaknila reševanja sporov, ki so neizogiben del zakonskega življenja. S konkretnimi primeri sta povedala, kako onadva rešujeta nastale zadrege. Predvsem je na njunem prvem mestu odnos do Boga, prebiranje, premišljevanje Božje besede in potem konkretno življenje po njej.
Zakoncema Lotrič smo hvaležni, da kljub tendencam v naši družbi, da razvrednoti družino in krščanski zakon, s svojim zgledom in besedo prinašata veselje in upanje med slovenske zakonce.
JV
07. 12. 2018 Taizejska molitev za mlade
V petek, 7.12.2018 smo se vsi mladi in mladi po srcu zbrali v cerkvi Marije na skalci v Spodnji Idriji, kjer smo ob taizejskih spevih in molitvah poglobili svoj odnos z Bogom. Vsak je imel čas, da je v molitvi Bogu zaupal svoje težave in skrbi ter se zahvalil za vse dobro kar ima. Po molitvi smo se vsi podružili ob toplem čaju in piškotih, ki jih je za nas v župnišču pustil sveti Miklavž.
02. 12. 2018 Sveta maša s škofom Jurijem Bizjakom
Pri sveti maši je gospod škof blagoslovil misjonske sveče in jih izročil predstavnikom župnij naše dekanije. Hkrati pa je “požegnal” adventne venčke, ki so jih izdelali veroučenci in Marijin kip, ki bo poromal med njihove družine.
01. 12. 2018 Oratorijski dan – Izdelava adventnih venčkov
Otroci so izdelali en venček za domov, enega pa za prodajo. Sredstva bodo namenjena družinam v stiski.
