05. 04. 2019 Srečanje za zakonce
V sklopu misijona smo se v petek, 5. 4. 2019 v Črnem Vrhu nad Idrijo zbrali zakonski pari vseh generacij.
V uvodu nam je jezuit pater Ivan Bresciani ob slikah stvarjenja osvežil božjo ustanovitev zakona. Z nekaj teološkimi mislimi je prikazal čudovit božji načrt, ki je človeka dvignil nad vse stvarstvo. Mož in žena ustvarjena po božji podobi sta dobila v dar svobodno voljo. Kljub padcu Bog nad človekom ni obupal in ga je po svojem sinu Jezusu odrešil večne smrti.
V nadaljevanju sta nam spregovorila naša gosta zakonca Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar.
V preprostem jeziku sta nam predstavila osnovne potrebe medsebojne komunikacije v zakonu. V iskren medsebojni dialog sta vpletla žensko potrebo po moževi pozornosti in njegovem izražanju ljubezni do nje, ter moško naravo, preko katere mora mož narediti zavestne korake, da ženi pove in pokaže, kako jo ceni in kako jo ima rad.
Dotaknila sta se zorenja zakoncev skozi leta zveze in sprememb, ki so posledica njunega odnosa in odnosa z otroci. Poleg tega, da starši zelo veliko dajo svojim otrokom, od njih tudi veliko prejmejo. Pomembno je, koliko vlagamo v izgradnjo teh odnosov. Vsaka generacija staršev se trudi, da pripelje otroke do obljubljene dežele, kjer bodo ti otroci živeli bolje, kakor so oni.
Za konec nam je pater Ivan predstavil star sarkofag, na katerem je v obliki reliefa predstavljena povezanost zakonskega para z Bogom, v vseh trenutkih njunega življenja. Zaključek se je smiselno povezoval z uvodom in vsebino, ter tako lepo sklenil naše druženje.
Doživeli smo lep in globok večer. Najlepše se zahvaljujemo patru Ivanu in pa seveda zakoncema Katarini in Tomažu, ki sta se nas z neposredno iskrenostjo in preprosto besedo globoko dotaknila. Njuno pričevanje nas je spodbudilo k razmišljanju o naših odnosih in verjamem, da bo lepa beseda, ki je bila zasejana, našla prostor v naših zakonih.
Dušan Žgavec
31. 03. 2019 Dekanijsko srečanje oseb v službi skupnega dobrega in srečanje z gorskim reševalcem Žarkom Trušnovcem
V nedeljo, 31. marca 2019, je v Črnem Vrhu v sklopu misijona potekalo dekanijsko srečanje oseb službi skupnega dobrega. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval pater Marjan Kokalj. V pridigi je zbrane nagovoril in poudaril, da je čut za sočloveka v stiski dar, ki prihaja od Boga. Povedal je, da so krščanske vrednote temelj demokratične Zahodne Evrope, iz teh vrednot pa izhaja tudi nesebično delo gasilcev, reševalcev, zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, delavcev v sociali in vseh, ki prispevajo k skupnemu dobremu v družbi.
Po maši je v dvorani KUD Sloga potekal pogovor z načelnikom Gorske reševalne službe Tolmin Žarkom Trušnovcem, ki je po poklicu psiholog, večji del svojega prostega časa pa nameni reševanju v gorah in usposabljanju mladih reševalcev. Iz svojih dolgoletnih izkušenj je ugotovil, da za uspešno posredovanje v intervencijah ni pomembna samo skrb za opremo, ampak tudi skrb za reševalce, saj se pri reševanju srečajo z marsikatero tragično situacijo in so marsikdaj prvi na kraju nesreče s smrtnim izidom. Poudaril je, da se v današnji družbi smrt odriva na obrobje in se o tem ne govori, mladi tudi ne pridejo tako pogosto v stik z umirajočimi in umrlimi kot nekdaj, ko se je smrt bolj dojemalo kot del življenja, zato se večkrat zgodi, da mlade reševalce pretrese, ko prvič posredujejo pri nesreči s smrtnimi žrtvami ali hudimi poškodbami. Gospod Trušnovec se v teh primerih z njimi pogovori in jim pomaga predelati njihove občutke. Povedal je, da smo se v družbi začeli bolj zavedati psihičnih obremenitev, ki jih doživljajo prvi posredovalci v različnih nesrečah in da se marsikdo želi pogovoriti o tem, kar bi bilo nekoč nenavadno. Predavanje je bilo za vse poslušalce zelo zanimiv in poučen, saj je predavatelj govoril iz svojih dolgoletnih izkušenj na terenu, pri reševanju ter pri stiku z reševalci in svojci ponesrečencev. Marsikdo izmed navzočih se je ob predavanju spomnil tudi svojih izkušenj v zvezi s smrtjo bližnjih in tragičnimi nesrečami.
Obiskovalec je po koncu predavanja povedal:
“Pred leti so bili naši otroci na taboru na Pšenku nad Idrijo. Takrat je bil močan vetrolom ki je podiral drevje, pod enim je umrla deklica. Za več ur so bili popolnoma odrezani od sveta, brez pomoči in telefonskih povezav. Otroci so rešili mrtvo deklico izpod drevja, jo odnesli v kočo in molili zanjo. To je znak da se lahko v vsakem primeru obrneš na Boga, če pa te vere v družini ni, si pa še kako osamljen in prazen.“
piše: Polona Rudolf Žigon
foto: Janez Hvala
30. 03. 2019 Oratorijski dan za otroke
V soboto, 30. 3. 2019 smo se otroci ter animatorji zbrali v kulturni dvorani, kjer smo se polni energije podali v nov, s soncem obsijan dan. Začeli smo ga z jutranjo molitvijo in pesmijo ob kitari. Besedo je nato prevzel pater Marijan, nam je predstavil še svoja sodelavca – sestro uršulinko Sabino ter patra Ivana.
Ogledali smo si kratko igrico, ki so jo za nas pripravili animatorji. Glavni lik v njej je bil osnovnošolec Jaka, ki se je ob prebiranju odlomka iz Svetega Pisma ves zamišljen spotaknil ob igrače, ki so ležale na sredini dnevne sobe. Pri padcu si je poškodoval oko, zato so ga z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico. Žal zdravniki niso morali pomagati in Jaka je za vedno izgubil vid na levem očesu. Od nesreče dalje je bil ves čas zelo slabe volje, ni želel med prijatelje, zato nekaj dni ni odšel v šolo. Med tem so njegovi sošolci ob spodbudi župnika skrbno pripravljali presenečenje zanj. Jakova mama je prejela vabilo na roditeljski sestanek o šoli v naravi, ki je bil obvezen za vse starše in učence. Tako se je Jaka, kljub nejevolji moral odpraviti med svoje prijatelje. Ni pa pričakoval, da bo namesto posmehljivih sošolcev ob sebi zagledal sošolce, ki so si v znak prijateljstva prevezali oči. Želeli so mu pokazati, da ga imajo kljub njegovi nesreči še vedno radi. Jaka je bil kar malo ganjen nad njihovo pozornostjo in jim povedal, da jih ima zelo rad.
Po igrici smo razmišljali o tem, kako se je Jaka počutil in zakaj ga je bilo strah oditi nazaj v šolo. Pokrili smo si levo oko in ugotovili, kako veseli smo lahko, da imamo zdrave oči. Ugotovili smo, da lahko ljubezen pričujemo na različne načine, in sicer tako da se med seboj spoštujemo, ne žalimo, si pomagamo, ne lažemo ter pomagamo staršem pri opravilih na prvo besedo. Po skupnem uvodu smo se v krogu še malce razgibali z Lavrencijo, pater Marijan pa nas je naučil bans o komarju. Sledile so delavnice, pri katerih smo izdelali knjižna kazala ter okrasili keramične skodelice. Na skodelice smo narisali stvari, ki so nam pri srcu in z njihovo pomočjo pričujemo ljubezen. Odpravili smo se na igrišče, kjer smo se preizkusili v sodelovanju in hitrosti, ter se malce utrudili. Oratorijski dan smo zaključili v cerkvi s sveto mašo, kjer smo se Bogu zahvalili za svoja življenja, za starše in vse ljudi, ki so nam s svojim življenjem zgled trdne vere.
29. 03. 2019 Nagovor za pevce
V petek, 29. marca 2019, sta v sklopu misijona pevce Mešanega pevskega zbora dr. Frančišek Lampe Črni Vrh nagovorila misijonarja pater Marjan Kokalj in pater Ivan Bresciani. Povedala sta, da je petje v pevskem zboru pomemben del sodelovanja v župniji, saj omogoča druženje med pevci. Najpomembnejši vidik petja pri bogoslužju pa je to, da pevcu omogoči pot do Očeta in tako pevec hkrati poje v cerkvi in v Božji slavi, zato ni brez pomena pregovor, da kdor poje, dvakrat moli. Oba sta bila presenečena nad številčnostjo pevskega zbora in povedala, da gre za to gotovo velika zasluga tudi prizadevni zborovodkinji, ki poleg petja koordinira tudi vse različne značaje pevcev v pevskem zboru. Večer smo zaključili s pesmijo in blagoslovom.
piše: Polona Rudolf Žigon
foto: Nataša Hvala
24. 03. 2019 Srečanje z zakoncema Čušin
V večernih urah 24. marca 2019, smo imeli priložnost prisluhniti izjemno poučnemu nauku zakoncev Čušin. Gregor Čušin je znan slovenski igralec, dramatik in režiser, njegova žena Melita pa je preprosta in dosti manj zgovorna oseba, po poklicu učiteljica. Vsekakor nista tipičen slovenski zakonski par, kar je njun razgovor naredilo zanimivejšega. V prvem delu smo slišali izjemno zanimivo, kratko katehezo o »floskulah«, ki se pojavljajo v življenju katoličana. Gregor nas je podučil o razliki med nemogočim in neverjetnim. Obstajajo stvari, ki niso mogoče ter druge, ki so neverjetne, kar pomeni, da obstaja zelo majhna verjetnost, da se zgodijo. Lahko pa se zgodijo z Božjo pomočjo. Ta, na prvi pogled preprosta tema, je v vseh prisotnih razvila pomensko težak, vendar zanimiv razmislek o naših sanjah, ciljih ter ovirah, ki nam preprečujejo njihovo izpolnitev. Prisluhnili smo zanimivi prispodobi o čevljih. V življenju izbiramo med čevlji na ježke ter pohodnimi čevlji, z dvema dolgima vezalkama. Lahko se odločimo za lažjo izbiro, ki od nas se bo zahtevala veliko truda, nam bo vse prinesla na pladnju, ali pa se spopademo z vezalkama in izpolnimo na videz neverjetno dosegljive cilje. Naloga staršev je, da v življenje otrok vnašajo ovire, ki hitro pokažejo, ali so njihove sanje le »modna muha«, ali pa gre za cilj, poslanstvo, ki ga je v srce zapisal Bog in ga bo otrok dosegel kljub vsem oviram. Zakonca pravita, da sta izjemno srečna, saj opravljata poklice, o katerih sta sanjala od malega. To, da človek uspe uresničiti svoje otroške sanje, premagati ovire in početi, to kar mu je v življenju namenil Bog, dela človeka resnično bogatega.
V drugem delu sta nam zakonca predstavila svoj začetek zveze in njuno rast v zakonu. Vseh se je zelo dotaknilo, ko sta spregovorila o začetku skupne poti. Spoznala sta se kot otroka, živela sta namreč v isti župniji. Prepričana sta, da ju je povezala molitev, za dobrega moža, ženo. Kljub temu, da sta pričela hoditi že v začetku srednje šole, sta se odločila za telesno vzdržnost do poroke. Danes pravita, da ta pot ni bila enostavna, vendar sta zanjo neizmerno hvaležna. Njuna predanost tej odločitvi predstavljata vsem nam, mladim, zgled vere in zaupanja. Prva leta po poroki, so se Gregorju začela odpirati mnoga vrata v igralski karieri, Melita pa se je začela spopadati s hudimi napadi anksioznosti. Po pogovoru sta se odločila, da vse te napade darujeta za druge. Takrat sta na preizkušnjo začela gledati povsem drugače. Zadnji napad je doživela med letom v sveto deželo in kmalu po vrnitvi zanosila. Danes sta zakonca ponosna starša šestih otrok. Teme, ki sta se jih v nagovoru dotaknila, sta vse prisotne močno nagovorila in spodbudila k razmisleku o življenju samem, o naših odnosih z bližnjimi ter seveda, Bogom. Meliti in Gregorju se ob tej priliki še enkrat zahvaljujemo za pričevanje ter zgled pokončnega kristjana v današnji družbi.
Lina Rupnik
24. 03. 2019 Nagovor za ženske (p. Ivan Bresciani)
Po zgledu Marije, ki je, vsa svobodna, znala poslušati, smo spodbujeni, da se tudi mi trudimo za tako odprtost do Boga. Le tako bomo zmogli biti hvaležni za vse, kar smo in kar imamo. Ob krstu se je v nas naselila Božja milost in prejeli smo duhovniško poslanstvo. Iz njega moremo vsi živeti svoje duhovno materinstvo, ki ni vezano na biološko materinstvo, in v svetu širiti veselje, ljubezen, odpušanje – vse, kar prinaša dobro vsem.
Nataša Hvala
23. 03. 2019 Srečanje za starše s p. Ivanom
Pater Ivan nas je nas je na začetku nagovoril in iz Svetega Pisma prebral odlomek o poti v Emavs. Med potjo v Emavs, se je Jezus približal učencema in ju preizkusil. Vprašal ju je: »O čem se pogovarjata med potjo?«. Žalostna sta obstala in mu odgovorila: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne veš kaj se je zgodilo te dni?«. Razočarana sta namreč bila nad Jezusom, ki ni izpolnil obljube, umrl na križu ter jih zapustil. Njuna vera je bila šibka, saj nista verjela, da bo po treh dneh vstal in nas odrešil. Hudobni duh tudi nas prevzema preko skušnjav ter razočaranj. Srečujemo se z boleznimi, nesrečami, ki porušijo naše načrte in od nas zahtevajo, da se soočimo z drugačno potjo, kot bi si jo želeli sami. Želimo si, da bi bili naši otroci uspešni, njihova pot bleščeča in točno taka, kot smo si jo zamislili sami. Težko je narediti ovinek, ki ga nismo načrtovali ali pa premagati oviro, ki pride na pot. Na voljo imamo dve možnosti; lahko se smilimo sami sebi, smo razočarani in jezni, ali pa sprejmemo Božji načrt, pot življenja in veselja, ki nas osvobaja.
Andrejka Rudolf
17. 03. 2019 Nagovor p. Marijana za moške
V nedeljo, 17. 3. 2019 smo po obeh svetih mašah lahko prisluhnili kratkemu nagovoru patra Marijana Kokalja vsem moškim. Nagovoru je prisluhnila pisana skupina, od rosno mladih do zrelih mož. Osvetlil je današnjo realno podobo evropskega in krščanskega moškega v sodobnem svetu. Ta postaja vedno manj jasno izoblikovala, zamegljena in celo popačena. Vzrokov za to je več in so splošno znani. V prihodnosti bo potrebno ponovno poiskati pravo identiteto moškega, ki je v današnji družbi izgubila veljavo. Ta izziv je toliko bolj pereč zaradi pospešene islamizacije sveta. Vloga moškega v islamski kulturi veliko močneje izražena, zaradi česar ta vera doživlja velik razcvet tudi v »pomehkuženi« Evropi. Zgovoren je resničen primer iz patrove prakse, kako goreč kristjan je postal spreobrnjeni mladi musliman, ki ga je pater tudi sam krstil. Nam vsem naj bo za zgled in spodbudo. Bili smo tudi osebno izzvani, da izrazimo svoje mnenje o tej problematiki. Neobvezna debata, ki se je nadaljevala pred cerkvijo je nakazala, da nas nagovor ni pustil hladnih.
Matej Rudolf
16. 03. 2019 Od teme k svetlobi – pričevanje Mitje Rudolfa iz skupnosti Cenacolo
V soboto, 16. 3. 2019 smo v črnovrškem župnišču gostili Mitjo Rudolfa, ki nam je predstavil svojo življenjsko zgodbo, predvsem pa skupnost Cenacolo v Međugorju in Italiji, v kateri je preživel nekaj let. Izhaja iz razbite družine, starša sta se namreč ločila že v njegovem zgodnjem otroštvu. Prva leta je tako preživel pri babici. Mati se je hitro ponovno poročila in si ustvarila novo družino, v kateri pa se sam nikoli ni počutil sprejetega. Ostajal je zaprt vase, poln strahu in nemira. Njegova mati se je v pogovoru s psihologinjo strinjala, da potrebuje zdravljenje in tako je že zgodaj začel psihofarmakoterapijo, jemanjem ritalina. Sam je prepričan, da je ravno ta tlakovala pot odvisnosti od drog, s katero se je srečal nekaj let kasneje. Zašel je v družbo, ki nanj ni vplivala dobro, težave doma in šoli so se samo stopnjevale, zato sta ga starša oddala v popravni dom. Kako se je njegovo življenje odvijalo po vstopu v skupnost in osebnim srečanjem z Jezusom, si lahko ogledate v kratkem pričevanju na povezavi http://24kul.si/delijezusa-9-dan-sporocilo-mitje-rudolfa .
Mitja je na svoji poti ozdravljenja spoznal Mileno, svojo sedanjo ženo. Skupaj s svojo družino še vedno redno zahajata v Međugorje in ostajata povezana s skupnostjo, ki je Mitja popeljala k Svetlobi. O skupnosti Cenacolo, ki pomaga izgubljenim, žalostnim, odvisnikom ter vsem, ki iščejo smisel življenja, si lahko več preberete na spletni strani http://skupnostcenacolo.si/ . Mitjeva žena Milena je tudi avtorica knjige Hvala vam, dragi otroci, ker ste se odzvali mojemu klicu, v kateri opisuje svoj odnos do tega svetega kraja ter nas skozi Marijina sporočila pripelje od začetka njenih prikazovanj do danes.
Neža Rudolf
